Trendi ptic in njihovega habitata na Ljubljanskem barju
Spomladi je bil na Ljubljanskem barju izveden popis prepelice, kobiličarja in bičje trstnice ter opravljen monitoring pokošenosti travnikov, na katerih te ptice gnezdijo. Rezultati so pokazali zaskrbljujoč upad številčnosti prepelice na Ljubljanskem barju, medtem ko je številčnost kobiličarja in bičje trstnice podobna kot pred dvema desetletjema.
Monitoring pokošenosti travnikov je pokazal, da je za talne gnezdilke, kakršna je kosec, primernih le kakšnih 20 odstotkov travnikov.
Prepelica, bičja trstnica in kobiličar so travniške vrste, ki gnezdijo na tleh v visoki zelnati vegetaciji. Popis teh ptic se opravi takrat, ko gnezdijo, s petjem označujejo svoj teritorij in s klici vabijo partnerja. V maju in začetku junija je bil tako popisan osrednji del Barja, ki je najpomembnejši habitat travniških vrst ptic. Območje je bilo za potrebe popisa razdeljeno na mrežo 67 kvadratov površine 1 x 1 km, na katerih je bil izveden popoln popis.
S popisom je bilo ugotovljeno, kje na Ljubljanskem barju se prepelica, kobiličar in bičja trstnica danes še pojavljajo, ocenjeno je bilo tudi število osebkov. Ob tem je bila preizkušena metoda preštevanja prepelice s pomočjo izzivanja samcev s posnetkom oglašanja. Oblikovan je tudi predlog nadaljnjega monitoringa prepelice, kobiličarja in bičje trstnice, ki bi omogočil dolgoročno spremljanje trendov in številčnosti teh vrst.
Ker so bile ptice Ljubljanskega barja po isti metodi popisane v obdobju 1989-1996, nam letošnji popis omogoča dobro primerjavo s stanjem izpred dveh desetletij.
Rezultati popisa so pokazali močan upad številčnosti prepelice na Ljubljanskem barju. Ta značilna in nekoč pogosta gnezdilka kulturne krajine z Ljubljanskega barja počasi izginja: območje njenega gnezdenja se je skrčilo na manj kot polovico tistega izpred 20 let, število prepelic pa je upadlo kar za 87%.
Za kobiličarja in bičjo trstnico se je izkazalo, da se je številčnost ohranila na ravni izpred 20 let, a se je območje njunega pojavljanja precej spremenilo. Kobiličar se ne pojavlja več na severnem delu Ljubljanskega barja, kjer je bilo pred 20 leti težišče njegove populacije, zato pa ga je nekaj več na območju med Iško in Iščico. Večina populacije bičje trstnice pa se je z vzhodnega dela Barja preselila proti zahodu, na območje med Bevkami in Vnanjimi Goricami.
Da bi poiskali nekatere vzroke za spreminjanje številčnosti travniških vrst, smo izvedli monitoring primernosti travnikov za gnezdenje ptic, in sicer z ugotavljanjem dinamike košnje na Ljubljanskem barju. Stanje travnikov smo popisali trikrat v gnezditveni sezoni kosca: prvič okrog 20. maja, ko samice kosca pričnejo z valjenjem; drugič sredi junija, ko so izvaljeni mladiči prvega legla; in tretjič okrog 10. julija, ko mladiči prvega legla postanejo sposobni leteti. Popisali smo 5350 ha Ljubljanskega barja, na tej površini smo zabeležili približno 2600 ha travnikov.
Po delnih rezultatih (trenutno je obdelanih približno 90% podatkov) ugotavljamo, da je bila ob koncu maja večina travnikov še nepokošenih. Slika pa se je že ob drugem popisu bistveno spremenila: nepokošena je ostala le približno tretjina travnikov. To pomeni, da kar dve tretjini travnikov, na katerih so samice koscev pričele gnezditi, v času izleganja mladičev nista več primerni za kosca. Ob tretjem popisu je bilo travnikov, primernih za kosca, manj kot petina.
Na podlagi monitoringa pokošenosti ugotavljamo, da dobrih 80% površin travnikov koscu ne omogoča gnezdenja do speljave mladičev.
Monitoring ptic je izvedel Nacionalni inštitut za biologijo, monitoring habitata in pokošenosti pa DOPPS, ZRSVN, KPLB in KGZS.
