Loeselova grezovka

Življenjski prostor in način življenja

Loeselova grezovka (Liparis loeselii) je redka in ogrožena ter zato z različnimi predpisi zavarovana orhideja (kukavičevka). V Evropi je uvrščena na seznam kvalifikacijskih vrst NATURA 2000; varujeta jo Habitatna Direktiva in Bernska konvencija. V Sloveniji je uvrščena še na Rdeči seznam praprotnic in semenk, njeni življenjski prostori pa so zakonsko zavarovani z Uredbo o zavarovanih prosto živečih rastlinskih vrstah.

Loeselova grezovka je od 5 do 15 (25) cm visoka orhideja, ki je cela zelene barve in zato med močvirnim rastlinjem težko opazna. Ima dva bleščeče zelena lista, na steblu pa se od konca maja do začetka julija razvije od 3 do 15 cvetov. Iz njih se od konca junija do oktobra razvijajo podolgasti rumenkasto rjavi plodovi (kapsule), v katerih je veliko zelo drobnih semen, ki so brez zaloge hranil. Ob cvetenju in plodenju so še pogosto ohranjena suha stebla rastlin s plodovi iz prejšnjega leta. Razmnožuje se lahko tudi s kratkimi, do 3 cm dolgimi podzemnimi poganjki, iz katerih na koncu zrastejo mlade rastline, ki so zato zgoščene v gruči v bližini odrasle grezovke. Podobno kot vse druge orhideje, tudi grezovka lahko iz mikroskopsko majhnih semen zraste le v sožitju z njej prav posebno glivo, ki ji sprva nudi za rast potrebne hranilne snovi. Njen razvoj od semena do cvetoče rastline traja večinoma od 4 do 6 let, v neugodnih, npr. sušnih pogojih lahko tudi dlje ali pa rastline prej odmrejo. Življenjska doba grezovke je od 7 do 10 let.

Slovensko ime »grezovka« je dobila po njenih rastiščih, grezih (močvirje, barje). Raste na omejenih manjših površinah v naravnih in s hranili revnih vlažnih rastiščih. Njena značilna rastišča so povirna močvirja, nizka in prehodna barja ter zamočvirjeni travniki, ki so bogati z mahovi, šaši, ločki ali močvirnimi travami. Najpogosteje jo najdemo na mokrotnih karbonatnih tleh, lahko pa raste tudi na nekoliko zakisani podlagi. Za ugodno rast ji ustreza občasna, le na vsakih par let opravljena pozno jesenska košnja, v času ko njeni plodovi že dozorijo in iztresejo semena. Na Ljubljanskem barju živi Loeselova grezovka le na nizkem barju v močvirni dolinici pri Podblatu.

Dejavniki ogrožanja

Vrsta je občutljiva na:

Zmanjševanje vlažnosti na rastišču (osuševanje, kopanje drenažnih jarkov, regulacija potokov, ki tečejo čez rastišča): osuševanje rastišč grezovke ni dopustno, saj zaradi suše v času rasti rastline sploh ne cvetijo ali, v najbolj neugodnih razmerah, niti ne poženejo stebel. Visok nivo talne vode (tik pod površino) je pomemben za njeno preživetje in kalitev semen.
Dolgotrajne poplave: rastline preživijo kratkotrajne poplave v času vegetacijske sezone ali pozimi, dolgotrajni dvig vode (poplavitev rastišča) lahko povzroči odmiranje osebkov.
Povečan vnos hranil oziroma kakršnokoli neposredno gnojenje (naravno ali umetno): gnojenje uniči glivo, s katero je grezovka v sožitju, zato se iz semen ne morejo razviti nove rastline; gnojenje povzroča tudi postopno spreminjanje rastlinske sestave in strukture travišča, saj postaja rastje višje in gostejše, tako da grezovka v njem ne more več rasti.
Izpiranje organskih ali mineralnih gnojil ter drugih kemičnih sredstev iz okoliških travnikov ali zaradi vnosa hranil in onesnaževalcev s cestnih površin, še posebej, če so odtoki speljani neposredno na rastišča grezovke: kemična sredstva lahko vplivajo na rastline neposredno ali prizadenejo (uničijo) njeno simbiontsko (sožitveno) glivo.
Prezgodnjo košnjo (v obdobju junij–september): košnja v času zelenenja listov škodi pripravi zaloge hranil za cvetenje ali za njihovo shranjevanje v gomolj; košnja v času cvetenja ali plodenja omejuje razvoj cvetov ali plodov (semena se ne morejo tvoriti ali ne dozorijo).
Nasipavanje različnega materiala na rastišče grezovke: poseg povzroči nepovratno izgubo življenjskega prostora in na odprtih, nasipanih površinah omogoči naselitev tujerodnih invazivnih rastlin.
Objedanje rastlin: z deli rastlin se hranijo nekatere žuželke, polži in sesalci.
Zaraščanje z grmovnimi in drevesnimi vrstami (npr. z jelšo, borom, smreko): obsežno in dolgotrajno zaraščanje rastišča z lesnimi rastlinami (sprememba rastišča v gozd) povzroči izsuševanje rastišča in izgubo njenega življenjskega prostora.
Vnos tujerodnih invazivnih vrst (npr. kanadske in orjaške zlate rozge): tujerodne invazivne vrste najprej naselijo odprte, od človeka spremenjene površine in sčasoma prerastejo naravno (avtohtono) rastlinstvo, kar povzroči izgubo življenjskega prostora grezovke.

Priporočeno gospodarjenje s travišči

Občasna pozna jesenska košnja, na 2 do 3 leta: vzdržuje odprto strukturo vegetacije, preprečuje zaraščanje z lesnimi vrstami, zmanjšuje stopnjo zakisanosti tal in akumulacijo rastlinskega opada.
Pokošena trava naj ostane na travišču vsaj 2 dni, da se lahko osujejo zrela semena. Pokošena trava ali stelja naj se nato odstrani s travnika.
Uporablja naj se lažja kmetijska mehanizacija, ki čim manj obremeni travno rušo in talni relief. Na najbolj mokrotnem/močvirnem delu rastišča je zaželena ročna košnja ali odstranjevanje grmovja, da ne pride do poškodovanja površine rastišča zaradi ugrezanja strojne opreme v močvirje.
Na travišču se lahko ohranja posamezne mlade grme raztreseno po celotni površini travišča; grmovje naj ne presega 20% površine travišča.
Odstranjevanje zarasti (grmovja, drevja), kjer le ta gosto prerašča rastišče (habitat) grezovke: tak poseg omogoča ponovno vzpostavitev košnje, ki vzdržuje odprto strukturo vegetacije in preprečuje zaraščanje z lesnimi vrstami.
Odstranjevanje odvečnega deleža grmovja na traviščih naj se izvaja ročno, vsaj na najbolj močvirnih predelih rastišča, ali z lažjo mehanizacijo v primeru odstranjevanja dreves na bolj sušnem delu območja. Primeren čas posega je med 15. novembrom tekočega in 15. marcem naslednjega leta.
Ohranjanje vodnatosti rastišča oziroma ustreznega nivoja talne vode: omogoča normalen proces razvoja rastlin od kalitve semen do odrasle plodeče rastline.
Opusti naj se čiščenje drenažnih jarkov in odlaganje izkopane zemljine na travnik ob jarku.
Travišč naj se ne gnoji.
Na rastiščih in njihovi bližini naj se ne uporablja fitofarmacevtskih sredstev.
Na traviščih naj se ne pase živali.
Travišč naj se ne požiga.
Travišč naj se ne preorava, nasipava ali drugače spreminja njihove namembnosti.

Loeselova grezovka (Liparis loeselii), foto: Vreš B.