Strašničin mravljiščar

Življenjski prostor in način življenja

Strašničin mravljiščar (Phengaris teleius) je ogrožena vrsta, ki jo Evropi pravno varujeta Habitatna Direktiva in Bernska konvencija. V Sloveniji so vrsta in njeni življenjski prostori zakonsko zavarovani z Uredbo o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah.

Življenjski prostori strašničinega mravljiščarja na Ljubljanskem barju so enkrat ali dvakrat v letu košeni vlažni travniki na s hranili bolj bogatih tleh, na katerih uspeva zdravilna strašnica (Sanguisorba offcinalis), ki je najpomembnejši vir nektarja za metulje in edini rastlinska hrana mladih gosenic, ko se izležejo iz jajčec. Vendar za pojavljanje strašničinega mravljiščarja prisotnost zdravilne strašnice ni zadosten pogoj, saj morajo biti v zemlji v bližini rastlin prisotna tudi gnezda mravelj rdečk (Myrmica sp.), v katerih gosenice preživijo večino svojega življenja. Metulji se pojavljajo julija in avgusta. Samica odloži po eno jajčece na bazo cveta v cvetni glavici zdravilne strašnice, po dobrem tednu se izleže gosenica, ki se v cvetu prehranjuje z razvijajočimi se semeni. Po 3–4 tednih gosenica pade na tla pod rastlino. S posebnimi kemijskimi izločki gosenica pretenta mimoidoče mravlje delavke, ki jo tako prepoznajo kot lasten zarod in jo odnesejo v mravljišče. Tam se gosenice hranijo z mravljim zarodom in se junija prihodnje leto zabubijo. V juliju ali v začetku avgusta se iz bube izleže metulj, takrat pa kemijsko zavajanje mravelj ni več uspešno in metulj mora hitro pobegniti iz mravljišča.

Dejavniki ogrožanja

Strašničin mravljiščar se na Ljubljanskem barju pojavlja zelo lokalno. Na travnikih, kjer je prisoten se nikoli ne pojavlja v velikem številu. Bolj pogost je v zahodnem delu Barja, kjer so travniki na bolj hranljivih tleh številčnejši in obsežnejši kot v vzhodnem delu. Obstoj te ekološko tako ozko specializirane vrste na Ljubljanskem barju ogrožajo:

• Prezgodnja košnja – košnja v juniju uničuje zdravilne strašnice, katerih cvetovi predstavljajo vir hrane za v juliju izlegle metulje; košnja julija in avgusta pomeni izgubo mest za odlaganje jajčec in izgubo hranilnih rastlin mladih gosenic.
• Košnja celotne površine travnika naenkrat – košnja v obdobju junij–avgust pomeni, da s travnika naenkrat izginejo vsi hranilni viri metuljev in mladih gosenic.
• Baliranje pokošene trave – osebke, ki so morebiti preživeli košnjo se z balami odstrani s travnika.
• Prepogosta košnja – košnja 2–3x v sezoni onemogoča razvoj zdravilnih strašnic do faze cvetenja in tako pomeni izgubo mest za odlaganje jajčec in izgubo hranilnih virov za metulje in mlade gosenice.
• Paša – pašne živali pojedo zdravilne strašnice in teptajo travno rušo, kar je neugodno za obstoj podzemnih gnezd mravelj rdečk.
• Gnojenje travnikov – povzroča postopno spreminjanje rastlinske sestave in strukture travnika.
• uporabatežke kmetijske mehanizacije – obremenjuje talno rušo in lahko povzroči uničenje podzemnih gnezd mravelj rdečk.
• Preoravanje travnikov – povzroči neposredno uničenje podzemnih gnezd mravelj med oranjem in obračanjem tal ter izgubo bivališča za vrsto, če lastniki travnike spremenijo v njive.
• Požiganje travnikov – neposredno uničenje živali (mravelj), ki se ne morejo umakniti s požarišča. Posledica požiganja je tudi mineralizacija hranljivih snovi v tleh in povečana količina razpoložljivega dušika v tleh, zato se spreminja rastlinska sestava travnika.
• Poglabljanje in čiščenje drenažnih jarkov ter odlaganje izkopane zemlje in biomase iz jarka na travniško površino ob jarku – povzroči izsuševanje tal in s tem postopno spreminjanje rastlinske sestave travnika. Z zemljino odloženo na travnik se vnaša v travniška tla dodatne organske snovi, posledice so podobne kot ob gnojenju travnikov.
• Nasipavanje različnega materiala na travišča – povzroči izgubo življenjskega prostora strašničinega mravljiščarja, saj se potem takšna travišča bodisi spremenijo v intenzivno gnojene in košene travnike (v primeru nasipanja zemlje in sejanje travnih mešanic), v utrjene poti ali v ruderalne površine, ki jih lahko hitro naselijo tujerodne rastlinske vrste.

Priporočeno gospodarjenje s travišči

• Travnike naj se kosi 1x v letu v septembru.
• Pokošena trava naj ostane na travniku vsaj 2 dni, da je omogočen umik preživelih živali (npr. pajki, kobilice, stenice, gosenice hroščev in metuljev itd.) s pokošene trave. Pokošena trava naj se nato odstrani s travnika.
• Uporablja naj se lažja kmetijska mehanizacija, ki čim manj obremeni travno rušo in talni relief.
• Travnikov naj se ne gnoji.
• Na travnikih naj se ne uporablja fitofarmacevtskih sredstev.
• Na travnikih naj se ne pase živali.
• Travnikov naj se ne požiga.
• Travnikov naj se ne preorava, nasipava ali drugače spreminja njihove namembnosti.
• Opusti naj se čiščenje drenažnih jarkov in odlaganje izkopane zemljine na travnik ob jarku.

Strašničin mravljiščar (Phengaris teleius), foto: Čelik T.