Travniški postavnež

Življenjski prostor in način življenja

Travniški postavnež (Euphydryas aurinia) je ogrožena vrsta, ki jo Evropi pravno varujeta Habitatna Direktiva in Bernska konvencija. V Sloveniji so vrsta in njeni življenjski prostori zakonsko zavarovani z Uredbo o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah.

Življenjski prostori travniškega postavneža na Ljubljanskem barju so negnojena in največ enkrat v letu košena vlažna travišča na s hranili revnih tleh (nizka barja, travniki s prevladujočo modro stožko). Na tako gospodarjenih traviščih povprečna višina travniške vegetacije ne presega 50 cm in dopušča osončenost tudi spodnjih plasti vegetacije, kjer se nahajajo listne rozete rastlin, na katere samice odlagajo jajčeca. Metulji se pojavljajo v maju in juniju in niso izbirčni pri izbiri nektarskih rastlin. Ker pa so travišča, na katerih se izležejo iz bub običajno revna s cvetlicami, se metulji prehranjujejo tudi na bližnjih površinah s pisano cvetočimi rastlinami. Cvetovi rastlin, ki segajo nad horizont prevladujoče višine vegetacije so primerna mesta za sončenje metuljev. Ob močnem vetru metulji potrebujejo zavetrna mesta ob grmovju. Po parjenju samica odloži jajčeca v skupku do 250 (600) jajčec na spodnjo stran lista travniške izjevke (Succisa pratensis), ki je velik, dovolj osončen in ni zakrit z okoliškim rastlinjem. V juniju, ko samice odlagajo jajčeca, travniška izjevka še ne cveti, zato je izpostavljenost njenih rozet ključnega pomena pri izbiri rastline, na katero bo samica odložila skupek jajčec. Samica izbira bolj razrasle rastline in tiste površine na travniku, kjer je gostota travniške izjevke največja in višina okoliške vegetacije nižja. Po 3-4 tednih se iz jajčec izležejo mlade gosenice, ki živijo v skupinskem gnezdu, ki je rahel, svilnat zapredek okoli listov izjevke in zelo občutljiv na morebitne poletne poplave. Gosenice se hranijo z listi rastline, na kateri so se izlegle. So malo mobilne, saj se do prezimitve premaknejo največ do 50 cm stran od matične rastline, zato potrebujejo sveže liste druge rastline v neposredni bližini. Hranijo in sončijo se do septembra, nato v skupinskem gnezdu, ki je kompaktno in vodoodporno, prezimijo do marca. Po prezimitvi se gosenice še nekaj časa zadržujejo v skupinskem gnezdu, nato se prehranjujejo posamič do zabubljanja, ki poteka na steblih ali listih travniške vegetacije.

Dejavniki ogrožanja

Še v začetku prejšnjega stoletja je travniški postavnež živel v okolici Ljubljane pri Podutiku, kasneje pa se je na Ljubljanskem barju pojavljal predvsem v JV delu Barja (okolica Škofljice, Gorenjega Blata, Podblata, Pijave Gorice, Želimeljska dolina) in v okolici Vrhnike (M. Ligojna). Nazadnje je bil opažen pred 5 leti na nizkem barju v močvirni dolinici pri Gorenjem Blatu. Njegov obstoj na Barju ogrožajo:

Prezgodnja košnja – košnja v obdobju junij–julij povzroči neposredno uničenje nemobilnih jajčec in/ali celotnih gnezd mladih gosenic ter izgubo njihovih hranilnih virov.
Košnja celotne površine travnika naenkrat – lahko povzroči uničenje praktično vseh gnezd mladih gosenic, ki so prisotna na travniku.
Baliranje pokošene trave – osebke, ki so morebiti preživeli košnjo se z balami odstrani s travnika.
Paša – pašne živali pojedo travniške izjevke skupaj z jajčeci ali gnezdi mladih gosenic ter z iztrebki vnašajo dušik v tla.
Gnojenje travišč – povzroča postopno spreminjanje rastlinske sestave in strukture travnika, saj vegetacija postaja višja in gostejša in že v juniju zakrije listne rozete travniške izjevke; zaradi visoke in goste vegetacije je pritalni sloj vegetacije premalo osončen za preživetje jajčec in mladih gosenic.
Preoravanje travnikov – povzroči neposredno uničenje gosenic med oranjem in obračanjem tal ter izgubo bivališča za vrsto, če lastniki preorane travnike spremenijo v njive.
Požiganje travnikov – neposredno uničenje (odvisno od obdobja požiganja) nemobilnih jajčec, bub ali gnezd gosenic, ki se ne morejo umakniti s požarišča. Posledica požiganja je tudi mineralizacija hranljivih snovi v tleh in povečana količina razpoložljivega dušika v tleh, zato se spreminja rastlinska sestava travnika, višja in gostejša vegetacija preraste listne rozete travniške izjevke.
Poglabljanje in čiščenje drenažnih jarkov ter odlaganje izkopane zemlje in biomase iz jarka na travniško površino ob jarku – povzroči izsuševanje tal in s tem postopno spreminjanje rastlinske sestave travnika. Z zemljino odloženo na travnik se vnaša v travniška tla dodatne organske snovi, posledice so podobne kot ob gnojenju travnikov.
Nasipavanje različnega materiala na travišča – povzroči izgubo življenjskega prostora travniškega postavneža, saj se potem takšna travišča bodisi spremenijo v intenzivno gojene travnike (v primeru nasipanja zemlje in sejanje travnih mešanic), v utrjene poti ali v ruderalne površine, ki jih lahko hitro naselijo tujerodne rastlinske vrste.

Priporočeno gospodarjenje s travišči

Na traviščih, ki uspevajo na s hranili zelo revnih tleh, naj se košnja izvaja mozaično – površine travnika, kjer ni travniške izjevke ali pa so le-te maloštevilne in razpršene, naj se kosi vsako leto 1x; del travnika, kjer je gostota travniških izjevk velika pa naj se pokosi le vsake 2–3 leta.
Travnike, ki uspevajo na s hranili bolj bogatih tleh, naj se kosi vsako leto 1x na večjem delu površine, nepokošene se pušča le predele z veliko gostoto travniške izjevke/gnezdi gosenic – te predele se pokosi v naslednjem letu, ko se na travniku pusti nepokošen drug del površine.
Košnja s puščanjem določenih površin travnika nepokošenih (glej zgornji dve alineji) naj se izvaja pozno poleti ali jeseni.
Košnja naj se izvaja na višini vsaj 10–15 cm nad tlemi.
Pokošena trava naj ostane na travniku vsaj 2 dni, da je omogočen umik preživelih gosenic na listne rozete izjevke, ki jih kosa ni dosegla. Pokošena trava naj se nato odstrani s travnika.
Na travišču se lahko ohranja posamezne mlade grme raztreseno po celotni površini travišča; grmovje naj ne presega 20% površine travišča.
Odstranjevanje odvečnega deleža grmovja na traviščih naj se izvaja ročno oz. na način, ki ne ogroža preostale vegetacije.
Travnikov naj se ne gnoji in apni.
Na travnikih naj se ne uporablja fitofarmacevtskih sredstev.
Na travnikih naj se ne pase živali.
Travnikov naj se ne požiga.
Travnikov naj se ne preorava, nasipava ali drugače spreminja njihove namembnosti.

Opusti naj se čiščenje drenažnih jarkov in odlaganje izkopane zemljine na travnik ob jarku.

Travniški postavnež (Euphydryas aurinia), foto: Čelik T.